O AVTORJU

Pisanje pesmi in zlaganje rim mi pomeni nekakšno osvoboditev od obvez vsakdana. Nekdo se zateče k branju, nekdo si krepi duha v naravi, meni to prinašata papir in svinčnik. Ne toliko računalnik. Papir prenese strast, jezo, takšno in drugačno razpoloženje. Papir je za poudarke, črtanje in za osebno izpoved, računalnik je za čistopis. Če je le prosti čas na dosegu, ga porabim za pisanje. To je moj svet, ki mi ga nihče ne ukrade.

Počaščen sem, da lahko, kar je zapisano v tej knjigi, delim z bralci po Sloveniji in onkraj njenih meja. Če vam bo kakšen verz ali misel legla na dušo, je napisano dobilo smisel.

Da se ponavljam, lahko kdo reče. Veste, slovenski jezik omogoča toliko izrazne tenkočutnosti in različnosti, da nosijo iste besede ali fraze, umeščene v različne pesmi, čisto edinstven zven. Mehkoba in barvitost, ki ju slovenščina premore, se potrjujeta vsakič posebej. Imamo jezik, ki ga lahko začutiš, celo okušaš. Njegovo grenkost in kislost, njegovo sladkost in slanost.

Nimam vzornikov, ne iščem navdiha in ne primerjam se z drugimi. Je pa res, da pišem za druge in bralci predstavljajo motiv za naprej, predstavljajo zavedanje, da je vredno. Še posebej, če bi se kdaj kakšna moja pesem znašla v šolskem sistemu. Ampak ne računam preveč na to. Morda čez generacije. Pesmi bodo ostale.